Pa smo ga dočakali, zadnji šolski dan, 24. junij. Ni potrebno poudarjati, da je to izmed vseh šolskih dni za večino učencev najlepši in najteže pričakovan dan šolskega leta. Čuti se pridih počitnic, vonj morja, brezskrbnost.
Učenci tretjega triletja so imeli kulturni dan, UNESCO dan; ostali učenci pa pouk, ki je bil vseeno malce drugačen, sproščen in v pričakovanju podelitve spričeval in pohval.
Pred zadnjim dejanjem iztekajočega se šolskega leta smo se zbrali v kulturni dvorani. Zadonela je himna. Mlajša dramska skupina se je predstavila z igranimi prizori, kako so iskali najlepše besede. Teh so našli zelo veliko in nam z njimi polepšali dopoldne ter nas spomnili na vrednote. Sledila je proslava, s katero smo obeležili državni praznik, 25. junij.
Recitatorji so se tokrat spomnili ljudskega slovstva in običaja košnje ter narečij. Najprej smo slišali Pavčkovo Gazelo o knjigi in ljudsko pripovedko Ajda in Slovenci. Sledil je osrednji del, kjer so fantje in dekleta v narodnih nošah uprizorili, kako je košnja potekala v časih, ko so kosili s kosami in so se številni kosci na travniku zbrali ob zori. Slišali smo, kako pomembno je bilo začeti kositi ob rosi in tudi, da je vsak kosec moral znati nabrusiti koso. Potem so na vrsto prišle grabljice, ki so travo raztrosile, obrnile in v primeru slabega vremena dale v kopice. Sušenja je tako lahko potekalo več dni.
Besedilo o košnji smo slišali v sedmih narečjih in knjižnem jeziku. Program je obogatil pevski zbor s tematsko obarvanimi pesmimi. Tako smo slišali: Travnički so že zeleni, Grabljice, Oj, lepo je res na deželi. Tudi Denis je raztegnil meh in poskrbel za prešerno vzdušje.
Vsi nastopajoči in v tisti v dvorani smo skupaj zapeli pesem Šolar ti senovski; priredili smo besedilo na Janez, kranjski Janez. S šopkom travniškega cvetja in aplavzom smo se zahvalili delavcem šole.
Nagovoril nas je gospod ravnatelj, ki je čestital nastopajočim in se zahvalil za vložen trud. Nato je podelil priznanja in vsem zaželel varne in čudovite počitnice.
Zapisala: Irena Škoberne
